Graščina Bežigrad

V kronikah se prvič omenja kot dvorec Bukovžlak, nem. HofBuchenschlag (Weschigrad) leta 1666. Graščino Bežigrad so po vojaških podatkih pozidali leta 1685, vendar je že stala prej in o tem ni pisnih virov.

Dvorec Bežigrad v Bukovžlaku na Teharjah (okoli leta 1880)
Dvorec Bežigrad v Bukovžlaku na Teharjah (okoli leta 1880)

Lastniki:
–    1666 lastnik sodnik Celjan Peter Lukrecius de Apostolis
–    1704 kupi pater Gerhard (samostan Št. Pavel ) v Labotski dolini od Marije Masserin
–    Okoli 1766 Donat baron Dienersberg
–    Okrog 1822 Teharčan Tomaž Gorišek
–    Okrog 1870 Maks Schmid, imel v njem pivovarno
–    Knesek in Bartoš
–    Grof Stahović, pivovarna
–    Po letu 1882 Karel Strücker
–    Kurt pleminiti Mayer
–    Antonija Balec, Matija Kump, Gjuro Rašica
–    1916 Ivan Čater

V 19. stoletju so v prostorih graščine varili pivo. V graščini sta imela pivovarno Maks Schmidl in hrvaški grof Stahović. Graščina je bila naseljena do leta 1941, ko je v njej prebival celjski industrialec, lastnik opekarne in veleposestnik Ivo Čater z družino. V tem času je graščina doživljala največji razcvet. Čater je na okoliških kmetijskih površinah nasadil tudi precej hmelja. V tem času je graščina najbolj zaživela, bila je tudi pomembo kmetijsko območje na območju Bukovžlaka z nasadi hmelja in društveno središče. Posestvo so leta 1941 prevzeli Nemci, ko so družino izselili, leta 1946 pa je nova jugoslovanska oblast nacionalizirala posestvo, namenjeno je bilo vojski. S tem pa je začela graščina klavrno propadati. Leta 1945 so partizani požgali nekaj gospodarskih poslopij, ki so pripadali sami graščini.

Graščina Bežigrad na Teharjah leta 1927
Graščina Bežigrad na Teharjah leta 1927

Avtor: Matej Ocvirk
Viri in literatura:
Ocvirk, Matej: Večna si gostilna, neminljiva. Teharske in štorske gostilne. Teharje, 2016.
Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje, Celjski zbornik, 1971, str. 463.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji. Spodnja Savinjska dolina, 3. knjiga. Založba Park, Ljubljana, 1992, str. 10.