Alma Butia

Alma Butia (stoji z desne) kot atletinja kluba Svoboda Teharje (zasebni arhiv)
Alma Butia (stoji z desne) kot atletinja kluba Svoboda Teharje (zasebni arhiv)

Teharčani so imeli v svoji zgodovini tudi izjemno športnico in atletinjo pod imenom Alma Butia, ki je doslej kot edina Teharčanka nastopila na olimpijskih igrah. Alma Butia je zapisana v športno zgodovino kot prva slovenska atletinja, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Rodila se je 9. februarja 1929 na Teharjah očetu Matu Butia, državnemu uradniku in materi Minki, rojeni Zupanc. Danes živi v Zagrebu s priimkom Car, kjer se je poročila in ustalila. Svojo športno pot je začela pri športnem klubu Svoboda Teharje, atletskem klubu Teharje, kasneje pa je prestopila v atletski klub Kladivar Celje, kjer je imela boljše pogoje za trening in se je njena športna kariera strmo vzpenjala.

Alma Butia je zmagala avgusta 1946 na prvenstvu celjskega okrožja v lahki atletiki v teku na 60, 100 in 200 m, v skoku v daljino pa je zasedla 2. mesto kot predstavnica atletskega kluba FD Teharje. V teku na 60 in 100 m je postavila najboljši izid sezone po osvoboditvi, rezultat 8,1 sekunde na 60 m je bil le za desetinko sekunde slabši od jugoslovanskega rekorda. Leta 1947 je postala s celjskimi atletinjami Kladivarja ekipna državna jugoslovanska prvakinja v Zagrebu, v teku na 200 metrov pa je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 26,8 sekunde. Jeseni leta 1948 je Alma zaradi študija medicine v Zagrebu prestopila v zagrebško Mladost, ki je bil tako kot celjski atletski klub v vrhu jugoslovanske atletike. V Zagrebu je trenirala pod vodstvom trenerja Žarka Sušića, kjer je imela tudi veliko nasprotnico, zlasti v teku na 100 metrov Milico Šumak.

Prvi večji mednarodni uspeh je Alma Butia dosegla leta 1947 na prvenstvu Balkana v Bukarešti, ko je zmagala v teku na 100 m. Že v predtekmovanju je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 12,8 sekunde. Z ekipo Jugoslavije je v teku 4×100 metrov zasedla drugo mesto z jugoslovanskim rekordom 51,6 sekunde. Eden od vrhuncev Almine kariere je bil zagotovo tudi nastop na Olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu v teku na 100 in 200 m, kjer pa je izpadla v kvalifikacijah.

Alma_Butia_olimpijske_igre_London_1948
Alma Butia (levo) v družbi Marije Radosavljević in Julije Matej na olimpijskih igrah v Londonu 1948. (Himmelreich, Celjski olimpijci 1938-1988, 2012, str. 12)

Bila je večkratna jugoslovanska državna prvakinja na 100 (1949) in 200 metrov (1948, 1949, 1950, 1951). Jugoslovanski državni rekord na 100 in 200 m je imela leta 1953; na 100 m 12,4 sekunde in na 200 m 26,4 sekunde. Med drugim je nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju leta 1950, kjer je s štafeto žensk 4×100 zasedla 6. mesto, v teku na 200 metrov pa je izpadla v kvalifikacijah. Slovenska državna prvakinja in s tem državna rekorda je imela na 100 (13,2 s) in 200 m (28,6 s) leta 1947.

Alma Butia (druga z desne) med teharskimi atleti in nogometaši (zasebni arhiv)
Alma Butia (druga z desne) med teharskimi atleti in nogometaši (zasebni arhiv)

Avtor: Matej Ocvirk